Biotin

Biotin je v vodi topni vitamin. Od biotina odvisni encimi (karboksilaze) imajo ključne funkcije v glukoneogenezi, pri razgradnji štirih esencialnih aminokislin:

  • metionina,
  • izolevcina,
  • treonina,
  • valina
in pri biosintezi maščobnih kislin.
Simptomov pomanjkanja biotina ob običajnih prehranjevalnih navadah pri odraslih doslej niso opazili. Pojavijo se samo po dalj časa trajajočem uživanju večjih količin surovih jajc, in sicer zaradi v jajčnem beljaku prisotnega avidina, ki ireverzibilno veže biotin. Razen tega so bili ugotovljeni pri pomanjkljivem parenteralnem hranjenju in pri otrocih s kongenitalnim pomanjkanjem biotinidaze.

Vnos biotina s hrano niha v širokih mejah (< 30 µg - 150 µg* / dan).

Ocenjene vrednosti za primerne vnose
Starost Biotin µg/dan
Dojenčki
0 do manj kot 4 mesecev 5
4 do manj kot 12 mesecev 5–10
Otroci
1 do manj kot 4 leta 10–15
4 do manj kot 7 let 10–15
7 do manj kot 10 let 15–20
10 do manj kot 13 let 20–30
13 do manj kot 15 let 25–35
Mladostniki in odrasli
15 do manj kot 19 let 30–60
19 do manj kot 25 let 30–60
25 do manj kot 51 let 30–60
51 do manj kot 65 let 30–60
65 let in starejši 30–60
Nosečnice 30–60
Doječe matere 30–60

Zgornja meja vnosa

Hipervitaminoze pri biotinu niso znane.

Podatki v naši zbirki


V naši zbirki podatkov o sestavi živil zajemamo podatke o hranilni vrednosti biotina iz dveh virov:
  • iz slovenske zbirke za meso in mesne izdelke;
  • iz evropske zbirke podatkov.
Dobri viri

biotina so
  • jetra,
  • soja,
  • jajčni rumenjak,
  • oreški,
  • ovseni kosmiči,
  • špinača,
  • šampinjoni in
  • leča.